Faza cvetenja se začne takrat, ko se na posameznih cvetovih začno ločevati venčni listi s cveta, oz. ko odpade 5% cvetnih kapic. V naših razmerah se faza cvetenja običajno začne konec maja in v začetku junija. Trta začne cveteti pri temperaturi nad 15 stopinj, optimalna temperatura pa je pri 25 do 35 stopinj C. Za dobro oploditev relativna zračna vlaga ne sme pasti pod 40%, pri preveliki vlagi pa se tudi pri optimalni temperaturi cvetne kapice odpirajo počasi.

Trta spomladi požene več poganjkov, kot je potrebno za njen obstoj in prehrano grozdja. Zato mora človek poseči v njen razvoj. Trta bi v nasprotnem primeru rastla nekontrolirano in se zarastla v goščavo. Ukrepi, s katerimi lahko neposredno usmerjamo razvoj in rast trte so: zimska rez, pletev, odstranjevanje grozdičev, prikrajševanje mladik, prirezovanje in speljevanje mladik med žice, odstranjevanje zalistnikov in vršičkanje. Ne smemo pozabiti tudi na gnojenje in obdelovanje tal.

Peronospora vinske trte (Plasmopara viticola) je najpogostejša bolezen v slovenskih vinogradih. Bolezen napada v toplem in deževnem vremenu.

Primarne okužbe se začnejo, ko spore, ki prezimijo na tleh, napadejo liste. Čas primarnih okužb določamo s pravilom treh desetk: ko so poganjki dolgi vsaj 10 cm in pade najmanj 10 mm padavin ter temperatura v zadnjih 24 urah ne pade pod 10 °C, se v vinogradu zgodi primarna okužba s peronosporo vinske trte. Ko spore okužujejo iz lista na list, govorimo o sekundarnih okužbah.

Je za peronosporo najbolj razširjena in dostikrat najbolj nevarna bolezen vinske trte. Ob močnejšem napadu se začnejo listi zvijati ali celo odpadejo. Bolezen je mnogo nevarnejša na grozdju, če so jagode ob napadu še drobne, porjavijo in se posušijo, če pa so večje, se obdajo s sivkasto pepelasto plesnivo prevleko, kmalu nato počijo in pokažejo pečke.

Povzroča jo glivica, ki je leta 1845 prišla iz Amerike v Evropo.