Vina letnika 2025 zorijo in se razvijajo, želimo, da ohranjajo kakovost in jo pridobivajo. Dvig temperature v kleteh in posledično v vinih, lahko pospeši določene reakcije – tudi tiste, ki jih ne želimo. Če smo vina žveplali pred časom, je koncentracija prostega žveplovega dioksida zelo verjetno upadla, kar vodi do oksidacije!

Za optimalne pogoje zorenja je potrebno še naprej preprečevati dostop zraka (polni sodi, oz. cisterne zatesnjene z inertnim plinom ali s parafinskim oljem) in zagotoviti, da ima vino dovolj prostega žvepla . 

Priporočljiva koncentracija prostega žveplovega dioksida – SO2 (ki mu vinogradniki pogovorno pogosto rečemo kar "žveplo") je najmanj 15 mg/L. Pri cvičku je predpisana zgornja koncentracija za vina v prometu omejena s 25 mg/l, pri ostalih vinih normalne trgatve pa 35 mg/L. Pri žveplanju in med zorenjem se določeni del dodatka veže. Med vezanim in prostim žveplom obstaja ravnotežje, ki je odvisno predvsem od pH vrednosti in temperature. Žveplov dioksid ima največjo topnost v vinu pri 10 °C. Reakcija vezave žvepla s porabniki je končana v dveh do šestih urah, vina je po dodajanju žveplove kisline (torej v tekoči obliki) potrebno rahlo premešati. Pri vinih z nižjo pH vrednostjo (višja vsebnost kislin) si lahko privoščimo nižjo koncentracijo, saj je v takih vinih večji delež v molekularni (nevezani) obliki, kot SO2. Čezmerna količina SO2 je zdravju škodljiva. Pri vsebnosti nad 50 mg/L prostega SO2 je pri pokušanju mogoče zaznati pekoč vonj po žveplovem dioksidu. 

Več o žveplanju vin >>>

Pravočasno zatiranje ameriškega škržatka je poleg odstranjevanja okuženih trt ključni ukrep za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice, zato je nujno čim bolj znižati populacijo prenašalca ameriškega škržatka. Prve izlegle ličinke ameriškega škržatka smo v letošnjem letu na območju jugovzhodne Slovenije zabeležili 14. maja. V vinogradih trenutno najdemo večino ličink ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball.) na stopnji L2 in še vedno ličinke razvojne stopnje L1. Konec preteklega tedna (12. junij) smo zabeležili tudi prve nimfe – stopnja L3.

Ličinke se bodo v petih razvojnih stadijih razvile v odrasle škržatke. Fitoplazmo lahko prenašajo ličinke od tretjega razvojnega stadija (L3) naprej in ne le odrasli škržatki. Zato je za uspešno preprečevanje širjenja okužb z zlato trsno rumenico nujno čim bolj znižati začetno populacijo ameriškega škržatka z uporabo ustreznih insekticidov. Prvo škropljenje vinogradov zato opravimo v času prehoda prenašalca v razvojni stadij L3, saj na podlagi večletnih spremljanj ugotavljamo, da prehod v razvojni stadij L3 časovno sovpada z zaključkom cvetenja trte.

Fenološko je na območju jugovzhodne Slovenije vinska trta že zaključila s cvetenjem in nastavlja plodiče (69 – 71 po lestvici BBCH). Glede na razvojno stopnjo ameriškega škržatka in fenološki razvoj trte morate prvo tretiranje ameriškega škržatka na območju jugovzhodne Slovenije opraviti najkasneje v 10 dneh po objavi tega obvestila (do 25. 6. 2026). Zatiranje ameriškega škržatka je obvezno v vinogradih za pridelavo grozdja, matičnih vinogradih, matičnjakih, trsnicah, brajdah in ohišnicah na vseh razmejenih območjih zlate trsne rumenice.

VEČ O OBVESTILU, ki ga je pripravil Domen Bajec (15. 6. 2026) iz KGZ Novo mesto>>>
Video o zatiranju ameriškega škržatka>>>

V naših vinogradih se je začelo cvetenje vinske trte, ki je eno najpomembnejših in občutljivih obdobij v rastni sezoni. Oblikujejo se nastavki letošnjega pridelka, zato vreme in zdravstveno stanje trte močno vplivata na količino ter kakovost grozdja. Za uspešno oploditev trta potrebuje toplo in suho vreme. Dolgotrajen dež, veter ali nižje temperature lahko povzročijo slabšo oploditev in osipanje cvetov. Od cvetenja se poveča nevarnost peronospore in oidija, v primeru neugodnih vremenskih razmer lahko tudi sive grozdne plesni na kabrnikih. Z zaščito proti peronospori in odiju nadaljujemo v 8 do 14 dnevnih presledkih, kar je odvisno od stanja okužb in vremenskih razmer. 

Obdobje cvetenja običajno traja od nekaj dni do približno dveh tednov, odvisno od sorte in vremenskih razmer. Po končanem cvetenju se začne razvoj jagod, ko bodo že lepo vidni mladi grozdi in prvi pravi obeti letošnjega letnika. Vinogradniki so nekoč radi rekli: »Od cvetenja do trgatve je samo dobrih sto dni.« Koliko bo letos držal ta stari rek, pa bo pokazalo vreme v prihodnjih tednih in mesecih.

Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj vabi članice, člane in njihove ožje družinske člane na strokovno ekskurzijo na Štajersko, ki bo v soboto, 13. junija 2026.

Program ekskurzije vključuje obisk Muzej premogovništva Slovenije z malico v jami, ogled Center vesoljskih tehnologij Noordung, kosilo v Gostišče Smogavc ter obisk Pot med krošnjami Pohorje. Ob ugodnem časovnem razporedu bo sledil še krajši postanek pri Fontana piv v Žalcu.

Odhod avtobusa bo ob 6.30 z avtobusne postaje v Sevnici, s postanki pri Rondoju v Šmarju in pri Mercatorju v Boštanju. Povratek v Sevnico je predviden okoli 21. ure. Prijave zbiramo do zapolnitve avtobusa v poslovalnici KOC v Sevnici.

Vabljeni k prijetnemu druženju ob zanimivem programu.

Preprečevanje razvoja odpornosti je pomemben vidik varstva rastlin, ker to tveganje zmanjšujemo s preventivnimi in nekemičnimi načini varstva in pravilno rabo FFS (antirezistenčna strategija). S tem namenom razvrščamo aktivne snovi v skupine, na podlagi kemičnih lastnosti in načinov delovanja proti tarčnim organizmom. Aktivne snovi iz posamezne skupine, ki so označene s kodami FRAC (Fungicide resistance action committee), imajo enak ali zelo podoben način delovanja in med njimi lahko prihaja do navzkrižne odpornosti (odpornost ŠO proti več aktivnim snovem hkrati). Pri škodljivem organizmu, ki je razvil odpornost proti eni aktivni snovi iz skupine tako obstaja velika verjetnost, da bo odporen tudi proti drugim aktivnim snovem iz iste skupine.

Za zmanjšanje tveganja za pojav odpornosti pri ponavljanju škropljenj izbiramo pripravke, ki vsebuje aktivne snovi iz različnih skupin od že uporabljenih in upoštevamo pripisana priporočila antirezistenčne strategije.

V pomoč pri pravilni izbiri FFS pri zaščiti pred peronosporo, oidijem in pred sivo plesnijo vinske trte vam bo tabela, ki jo najdete NA POVEZAVI. 

(vir: Kmetijski inštitut Slovenije)