Včasih je zaradi nezadostne količine sladkorja v moštu in s tem povezane alkoholne stopnje, potreben kontroliran dodatek dodatek sladkorja. Kaj so sladkorji, kako nastajajo, kdaj jih je dovoljeno dodati in na kakšen način pravilno odmerimo potrebno količino?

Ko povreti mošt ali vino prvič pretočimo, mošt ali vino izdatneje žveplamo, tekočino ločimo od grobih droži. Vino se prične stabilizirati in razvijati v zrelo žlahtno tekočino. Pred pretokom karakter mladega vina spremljamo organoleptično in s pomočjo meritev kemijskih parametrov, predvsem titracijskih kislin, sladkorja, pH vrednosti in alkoholne stopnje.

Na podlagi dolgoletnih izkušenj strokovnjakov in raziskav pri žveplanju drozge, mošta ali vina lahko iz strokovne literature povzamemo nekaj osnovnih pravil in napotkov.

Zanimivi molekuli, celo podobni na ime, sestavljeni iz enakih osnovnih gradnikov: ogljika, vodika in kisika, pa vendar tako različni. Obe spojini sta v vinih nezaželeni, pojasnimo zakaj.

Oksidacija vina je v večini primerov nezaželjen proces, ki se lahko odvija celo leto, pogosto ga srečujemo po končanem alkoholnem vrenju, pa tudi poleti, ko temperatura v naših kleteh poraste, kletarjenje pa radi zaradi aktivnosti, ki jih posvečamo vinogradu, zanemarimo. Vina lahko oksidirajo celo v steklenici, če je prostega žvepla premalo ali če je nepravilno skladiščeno (visoka temperatura, svetloba).

Bekser - nevinski vonj po gnilih jajcih, kasneje tudi po merkaptanskih spojinah, je pogosta napaka naših vin. Na nastanek in intenziteto vpliva precej dejavnikov, odpravljamo pa ga z močno zračnim pretokom v začetni fazi ter s kontroliranim dodatkom enoloških sredstev.

Plutovinsti zamaški so v uporabi že dolgo časa. Kljub temu, da jih v zadnjem času izpodrivajo navojni zamaški, ima pluta nekatere prednosti. Dopušča minimalno količina zraka, ki je potreben za zorenje in staranje. Nekaj napotkov, kako ravnati s pluto v nadaljevanju.