Iskanje

Kontakt

Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj

Dol. Boštanj 22a
8294 Boštanj

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.   

 

46teden cvicka

 

 

 

ZD,link2

 

 

 

 

 

 

 

 

checkblueTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

(če želite biti obveščeni o novostih na naši spletni strani in aktualnostih, pošljite sporočilo)

 

  checkblueo spletni strani
       (pravno obvestilo)

Cvetenje in oplodnja

cvetenje,naslovnaFaza cvetenja se začne takrat, ko se na posameznih cvetovih začno ločevati venčni listi s cveta, oz. ko odpade 5% cvetnih kapic. V naših razmerah se faza cvetenja običajno začne konec maja in v začetku junija. Trta začne cveteti pri temperaturi nad 15 stopinj, optimalna temperatura pa je pri 25 do 35 stopinj C. Za dobro oploditev relativna zračna vlaga ne sme pasti pod 40%, pri preveliki vlagi pa se tudi pri optimalni temperaturi cvetne kapice odpirajo počasi.

V večini primerov ne odpadejo, ampak ostanejo na plodnici, zato je oploditev v tem primeru ovirana, vendar je še vedno boljša, kot če je temperatura previsoka. V vlažnem vremenu cvetni prah ne more dolgo ohranjati kalivosti, zelo redko je kaliv več kot tri tedne. Ker vseh jagod, če bi se oplodili vsi cvetovi, trta ne more prehraniti, se jih osiplje od 60 - 80%. Vzrok osipanja je lahko tudi pomanjkanje posameznih hranil, najpogosteje pa nesorazmerja med hranili (najpogosteje je preveč dušika in pomanjkanje bora, kalija in fosforja). Oploditev zelo otežuje močan veter, prenizke temperature (pod 15 stopinj) in prevelika bujnost trt. Potemnele brazde na pestiču (dva do tri dni po cvetenju) so znamenje, da je bila oploditev uspešna, pri neoplojenem cvetu pa brazda pestiča ostane sveža, vlažna in svetla. Na boljšo oplodnjo lahko posredno vplivamo z izbiro lege, ustrezne sorte in podlage, z gnojenjem ipd. Faza cvetenja in oploditve traja okrog tri tedne.

cvetenje1

SPREJEM IN ODVZEM HRANIL V FAZAH OD BRSTENJA DO CVETENJA:
V prvih štirih tednih po brstenju trta kaže zelo majhne potrebe po hranilih. V tem času jih v celoti pokrije iz zalog. Do cvetenja v dobro oskrbovanem vinogradu trta zato sprejme zelo malo hranil, tudi dušika! Dodajanje dušika do časa malo pred cvetenjem iz tega razloga ni smotrno! Preko korenin se prične sprejem hranil šele konec maja, ko se pojavi večja potreba po dušiku, manj pa tudi po fosforju, kaliju, kalciju in magneziju. Dušik pospešuje rast in vpliva na oblikovanje grozdov. Če pa z dušikovimi gnojili gnojimo prepozno, bo v tem primeru les slabše dozorel in bo manj odporen proti nizkim zimskim temperaturam, hkrati pa prebujna rast mladic pospešuje tudi potrebo po drugih elementih, povzroča izčrpanje in neuravnoteženost drugih elementov in omogoča slabšo odpornost vinske trte! 

VARSTVO VINSKE TRTE:
V času začetka cvetenja se poveča nevarnost peronospore in oidija, v primeru neugodnih vremenskih razmer lahko tudi sive grozdne plesni na kabrnikih. V tem času pričnemo (tudi zaradi bujne rasti) z uporabo sistemičnih pripravkov proti peronospori in oidiju, med cvetenjem in ob strnjevanju grozdnih jagod, pa je pri občutljvih sortah in v slabem vremenu smiselno dodati botricitide proti gnilobi. Nekatera sredstva proti peronospori imajo dober stranski učinek tudi na gnilobo (npr. euparen, mikal, quadris, collis...). Idealno je, ča škropimo v začetku cvetenja in potem 8 do 12 dni ne škropimo, medtem večina kabrnikov odcveti. Če se nam takšno škropljenje ne izzide, moramo škropiti tudi med cvetenjem. V tej fazi se ne priporočajo bakrovi pripravki, sprejem foliarnih gnojil pa je tudi močno omejen in med cvetenjem ni upravičen. Po cvetenju z zaščito proti peronospori in odiju nadaljujemo v 8 do 14 dnevnih presledkih, kar je odvisno od stanja okužb in vremenskih razmer. Želimo si, da sistemičnih fungicidov ne bi uporabljali pogosteje kot 3x letno. Po cvetenju tako še enkrat do 2x uporabimo sistemične pripravke, nato preidemo na kontaktne pripravke. Najnevarnejše obdobje za razvoj oidija, se prične po cvetenju, ko se gljiva naseli na zelene jagode.

(povzeto iz knjige "Vinogradništvo - S. Vršič, M. Lešnik, Založba Kmečki glas, 2001")  

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih