Peronospora vinske trte (Plasmopara viticola) je najpogostejša bolezen v slovenskih vinogradih. Bolezen napada v toplem in deževnem vremenu.

Primarne okužbe se začnejo, ko spore, ki prezimijo na tleh, napadejo liste. Čas primarnih okužb določamo s pravilom treh desetk: ko so poganjki dolgi vsaj 10 cm in pade najmanj 10 mm padavin ter temperatura v zadnjih 24 urah ne pade pod 10 °C, se v vinogradu zgodi primarna okužba s peronosporo vinske trte. Ko spore okužujejo iz lista na list, govorimo o sekundarnih okužbah.

Gliva napada vse zelene dele rastline: cvetove, grozdne jagode, vitice, poganjke posebno pa listje. Odvisno od inkubacijske dobe, starosti lista in zračne vlage, so bolezenske poškodbe v času vegetacije vidne v obliki oljnih peg ali madežev nepravilnih oblik, rumene do rjave barve, ki so omejene z listnimi žilami. Sporulacija glive, je vidna v obliki bele plesnive prevleke na spodnji strani lista. Kadar je zračna vlaga blizu 80%, se pojavijo oljne pege, če pa zračna vlaga doseže mejo 100 %, bolezen izbruhne kar v obliki belih plesnivih prevlek. Okužba listja je najpomembnejši vir za nadaljnje okužbe z boleznijo. Močna okužba povzroči rjavenje in propadanje listja, v skrajnem primeru lahko močno okužene rastline povsem izgubijo listje sredi rastne sezone. Gliva lahko napade listje tudi kasneje v jeseni, čemur pravimo pojav "pozne peronospore". Takrat zaradi nižjih temperatur gliva ne povzroči več pomembnejše škode. Napadeno listje postane rumenkasto. Na spodnji strani je gosta plesniva prevleka, ki je omejena z listnimi žilami, pege pa so nepravilnih oblik.

Rastni vršički postanejo zaradi napada glive sprva prevlečeni s plesnivo prevleko nato pa porjavijo in se posušijo. Podobni simptomi so na kabrnkih, viticah, listnih pecljih.

Posebno nevarna postane gliva v tistih letih, ko napade cvetove. Napadeni cvetovi se lahko v celoti posušijo in odpadejo.

Grozdne jagode gliva napada vse do pojava voščenega oprha (konec julija, začetek avgusta). Ta je namreč znak, da so reže na površini jagode zaprte in da skozi njih gliva nima več vstopa. Do takrat pa se grozdje lahko okuži neposredno preko povrhnjice. čeprav grozdno jagodo varuje poprh, še vedno ni popolnoma varna pred napadom peronospore. Gliva lahko do jagode prodre preko peclja, ki je v tem času še zelen in ima odprte listne reže. Pri tovrstnem napadu postanejo grozdne jagode vijoličaste barve in na prerezu rjave. Jagode zaradi delovanja glive porjavijo in odpadejo. Ob močnem napadu se lahko posušijo deli grozda ali celo celi grozdi.

Najučinkovitejše varstvo z ustreznimi fungicidi je preprečevanje primarnih okužb. Potrebno pa je upoštevati še veliko drugih pogojev (pedoklimatski pogoji – mikroklima vinograda, prezimitev glive itd.). Za sekundarne okužbe je dovolj že rosa ali megla, večje količine padavin torej za okužbno niso nujne!

Če je po­jav pe­ro­nos­po­re zgo­den, opra­vi­mo prva škrop­lje­nja s ši­ro­ko de­lu­jo­či­mi do­ti­kal­ni­mi fun­gi­ci­di. Škrop­lje­nja po­nav­lja­mo v pri­mer­nih raz­mi­kih gle­de na pri­rast vin­ske trte, vre­men­ske raz­me­re, pri tem pa upoštevamo napotke svetovalne službe. Ko je možnost nastanka bo­lez­ni ve­lik in pri­rast mla­dik mo­čan, škropimo po­go­steje. Ta­krat je za va­ro­va­nje trte bo­lje upo­ra­bi­ti pri­prav­ke z del­no si­ste­mič­nim ali si­ste­mič­nim de­lo­va­njem.