Vzorce za 35. ocenjevanje vin smo zbrali v Boštanju, 9. februarja 2017. Zaupali ste nam 140 vin, 92 rdečih in 48 belih. V soboto, 11. februarja smo jih ocenili na posestvu Mastnak v Krakovem, kjer nam že nekaj let zapovrstjo prijazno nudijo prostor in odlične pogoje ocenjevanja, v mirnem in prijetnem okolju. V nadaljevanju najdete rezultate 35. društvenega ocenjevanja vin, oceno obeh komisij in trend večletnih ocenjevanj. 

Rezultati ocenjevanja>>>

KOMISIJA 1 (J. Simončič)

Komisija je ocenila 73 vzorcev vin, in sicer cvičke in modre frankinje. Zaradi bekserja in oksidacije je bilo neprimernih sedem vzorcev, vendar niti eno vino ni bilo izločeno soglasno, kar pomeni, da gre za manjše napake, ki jih bodo kletarji lahko odpravili brez večjih posledic. Letnik 2016 je za cvičke in modre frankinje očitno zelo primeren. Cvički so bili sadni in harmonični, tipični, brez premočnih kislin. Tudi frankinje so pokazale veliko -  mnogim zelo malo manjka do vrhunske ocene, kar bodo dosegle z zorenjem. Pri nekaj vzorcih je bilo sicer opaziti, da biološki razkis ni bil voden optimalno, kar se pozna na višjih kislinah. Nekaj kletarjev je v oceno zaupalo tudi starejše modre frankinje. Letnik 2015 je pokazal tudi vrhunsko kakovost. Celo vzorca letnika 2014, ki za zorenje nikakor ni bil optimalen, sta bila korektna in ocenjena blizu vrhunske kakovosti. Podobno velja za frankinjo letnika 2013. Predsednik komisije, Jože Simončič iz Kartuzije Pleterje, je v svojem sklepnem nagovoru poudaril, da je užitek ocenjevati takšna vina, sploh na degustaciji, ki poteka tekoče, diskretno in profesionalno.

KOMISIJA 2 (D. Bovha)

Darja Bovha je že pred ocenjevanjem tiho pričakovala zelo dobra vina in odlično pripravljeno degustacijo, kar je lahko komisija, ki jih je predsedovala, brez dvoma potrdila. Ocenili so 67 vzorcev deželno rdečih vin, bizeljčane, žametovko, zweigeld, cabernet sauvignon in vsa bela vina. Pri rdečih zvrsteh sta bila kakovost in ocene dokaj povprečne, kar za naše društvo ostaja stalnica. Z zanimanjem so člani komisije poskusili tudi dve, za naš vinorodni okoliš netipični vini. Oba cabernet sauvignona odlikujeta svežina, lahkotnost in harmoničnost. Zweigeld in žametovka sicer nista izstopala, sta pa še vedno solidni povprečni vini. Bela sortna vina in zvrsti so dodelana, negovana, večina se jih uvršča v visoko kakovostni razred. Na ocenjevanju je bil prikazan lep izbor belih sortnih vin. Predsednico komisije so navdušili predvsem laški rizlingi, pa tudi souvignoni in renski rizling. Bela sortna vina so glede na čas ocenjevanja še premalo zrela, vsekakor je za vrhunsko kakovost, kateri so se približali številni vzorci, potrebno še malo zorenja. Zaradi napak je komisija izločila šest vzorcev, predvsem zaradi oksidacije, bekserja ali motnosti. Tudi pri teh vzorcih napake niso kritične in so odpravljive brez večjih posegov. Dva vzorca bizeljčana sta bila zaradi ocene (pod 16,3) prekategorizirana v kategorijo deželnih rdečih vin.

V dveh pet članskih komisijah so poleg predsednikov, Darje Bovhe in Jožeta Simončiča, sodelovali še člani vinogradniških društev Sremič, Malkovec, Šentjanž in Sevnica-Boštanj.

Več o več letnih trendih si lahko ogledate na povezavi.