Iskanje

Kontakt

Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj

Dol. Boštanj 22a
8294 Boštanj

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.   

 

 

 

 

ZD,link2

 

 

 

 

 

 

 

 

checkblueTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

(če želite biti obveščeni o novostih na naši spletni strani in aktualnostih, pošljite sporočilo)

 

  checkblueo spletni strani
       (pravno obvestilo)

Spletni albumi 2001-2016

galerija1

Za ogled albuma kliknite na zgornjo sliko.

 

Novejši albumi (od aprila 2016)>>>

 

 

 JAVNO OBJAVO SLIK IZ FOTOGALERIJ IN SPLETNEGA ALBUMA DOVOLJUJEMO LE S SOGLASJEM
DRUŠTVA VINOGRADNIKOV SEVNICA-BOŠTANJTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Fotografije so posneli in posredovali člani našega društva in so objavljeni z vednostjo avtorjev. 

Prijava pridelka

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča vse vinogradnike in vinarje, da so dolžni prijaviti letni pridelek grozdja, mošta in vina. Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 0,1 ha vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo.

Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra po trgatvi.

Pridelovalcem, ki celoten pridelek grozdja oddajo kleti (zadrugi), ni treba prijaviti pridelka grozdja na upravni enoti, če to obvezo v njihovem imenu opravi klet oziroma zadruga. Če oddajo le del pridelka, so sami dolžni prijaviti preostali del pridelka. Pridelane, prodane, porabljene in skladiščene količine vina ter izvedeni enološki postopki morajo biti razvidni iz kletarske evidence, ki so jo dolžni voditi vsi zavezanci za vpis v register.

https://www.uradni-list.si/1/content?id=78540 (Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina)
https://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=545

Grajski vinograd

Vinograd je bil ob prenovljenem sevniškem gradu zasajen spomladi 2007. V sodelovanju z Občino Sevnica in KŠTM Sevnica smo ga zasadili člani vseh štirih vinogradniških društev naše občine, in sicer DV Malkovec, DV Sevnica-Boštanj, DV Šentjanž in DV Studenec. Povod za ponovno postavitev vinograda je bilo dejstvo, da je grajsko pobočje nad starim sevniškim mestnim jedrom v preteklosti že krasil vinograd. Zasadil ga je Johann Nepomuk Händl – kasneje povzdignjen v plemenitega Rebenburga, ki je lastnik gradu postal leta 1803. Grad je uredil v udobno sodobno bivališče in temeljito prenovil okolico. Odstranil je obzidje, zasul obrambne jarke, na južnem grajskem pobočju, do tedaj porastlem s trnovjem, pa je s precejšnjim posegom v teren zgradil škarpirane terase, nanje pa posadil vinsko trto in žlahtno sadje. Na nekaterih grafičnih podobah in kartografskih upodobitvah iz 19. stoletja vidimo obsežen vinograd, ki je ostal ohranjen še nekaj let po II. svetovni vojni, zatem pa zanj ni skrbel nihče več.

Prve trte so bile na terasah grajskega pobočja ponovno posajene 20. aprila 2007, simbolično dejanje je spremljal kulturni program z nagovori takratnega župana Kristijana Janca, takratne direktorice KŠTM Petre Pozderec, sevniškega vinarja Zdravka Mastnaka in prvega skrbnika vinograda ter takratnega najemnika grajske kavarne Martina Dolinška. Nekaj dni zatem, 9. maja 2007, je bilo družno posajenih preostalih 500 trt modre frankinje, prijetno delo smo opravili člani vinogradniških društev sevniške občine.

Protokolarna zasaditev prvih trt, 20. aprila 2007 (fotogalerija)

Sajenje trt modre frankinje, 9. maja 2007 (fotogalerija)

(foto: arhiv DV Sevnica-Boštanj)

Na sevniškem gradu se z modro frankinjo druži tudi potomka najstarejše trte na svetu, ki raste na Lentu v Mariboru. Potomke stare trte žametovke rastejo v mnogih državah in mestih. Tudi v papeževi rezidenci v bližini Vatikana, kamor jo je ponesel papež Janez-Pavel II. po obisku Slovenije, z danskim princem Frederikom so jo posadili ob grad Fredensborg severno od Kopenhagna, raste na severu Poljske v Malborku ob obzidju največjega opečnega gradu na svetu, v Nemčiji raste v Stuttgartu in ob vznožju Alp v Bad Reichenhallu, zori tudi v mestu Pétange v Luksemburgu, v Franciji na zahodnem obronku Alp v Gapu, v Toursu in v Parizu, v Švici je posajena v kraju Herisau, na Malti v mestu Ta'Qali, podarjena je bila vinski bratovščini iz Španije in mestu Mendoza v Argentini, v sosednji Avstriji raste v partnerskem mestu Gradec, v Sloveniji pa v več kot 30 občinah, kjer so najpomembnejša vinogradniška območja, ter v parkih in ob gradovih. 

Prejem cepiča potomke najstarejše trte na svetu, 16. marca 2007

(foto: Občina Sevnica)

Sevniški grad je z bogatimi zbirkami, freskami, sobanami, urejeno okolico, z Lutrovsko kletjo in vrtnarjevo vilo v neposredni bližini, grajskim vinogradom in vinoteko, ki je umeščena v enega od grajskih stolpov, tudi ponos vinogradnikov. Med drugim priča tudi o naši vinogradniški tradiciji, izpričuje vinske zgodbe in nas opominja na klenost ljudi, ki so že v preteklosti prebivali tod in pridelovali vino. V ponos nam je tudi modra frankinja. Sorta je v Sloveniji najbolj razširjena v dveh vinorodnih deželah (Podravje, Posavje) in v petih vinorodnih okoliših (Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko-Sremiški okoliš, Dolenjska in Bela krajina). Lahko daje visoko kakovostna in vrhunska vina in je v vseh omenjenih okoliših vodilna po kakovosti med rdečimi sortami. Ob vinogradu in festivalih modre frankinje, ki že nekaj let potekajo na sevniškem gradu, mesto Sevnica postaja domicil, tako rekoč "domovanje modre frankinje".

Za ohranjeno dediščino gradu in vinograd skrbi Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica (KŠTM). Vabljeni k obisku našega posavskega bisera - sevniškega gradu z vinogradom in vinoteko in, če še niste - postanite boter kateri od posajenih trt.

spletna stran gradu Sevnica>>>
spletna stran, Festival modre frankinje>>>
povabilo botrom grajskih trt>>>

Pripravljamo se na trgatev

grozd2015Od pomladi si prizadevamo uresničiti cilj, da vinograd do trgatve ohranimo v zdravem stanju. V proces, katerega rezultat je kakovost vina, vstopajo vloženo delo, znanje, izkušnje, razpoložljivost in primernost kletarske ter vinogradniške opreme, uporabljena enološka in fito-farmacevtska sredstva ter oskrba vinske trte s hranili. Naštete spremenljivke so odvisne predvsem od vložka, interesa in uspešnosti posameznika. Na strani dejavnikov, ki zelo pomembno vplivajo na končni izplet, pa imamo še Naravo. V uspelih letnikih nas obdari s soncem in toploto ter pravšnjo zalogo vode, lahko pa pokaže tudi drugačen obraz in demonstrira svojo veliko moč: pomladansko pozebo, neurja s točo, plazove, preobilico ali premalo padavin, napad škodljivcev… Do julijske toče so bili vinogradi na naših goricah naš ponos in naše veselje. Po nekaj letih je skoraj povsod zopet kazalo na uspešen in obilen vinski letnik. Nekaj minut podivjanih oblakov in vetrov pa v hipu spremeni naša pričakovanja, žal se je to v nekaterih goricah pred začetkom zorenja tudi zgodilo. Tolaži dejstvo, da tudi kvaliteta vin iz delno poškodovanega grozdja ni nujno slaba, sploh če nam bo v zaključku poletja naklonjeno vreme, kar se po trenutnih napovedih obeta.

Tudi letos se bomo soočili z zahtevnim vinskim letnikom, ki bo marsikje terjal veliko potrpljenja.

Zorenje grozdja

Z dozorevanjem na trti, poleg zorenja grozdja, potekajo še druge spremembe: dozorevanje lesa, listja in razvoj zimskih očes. V grozdnih jagodah med zorenjem upada koncentracija in se spreminja sestava kislin, narašča pa vsebnost sladkorjev. V določenem trenutku se vsebnost sladkorja ne povečuje več, nastopi t.i. polna ali naravna zrelost grozdja. Jagode v tej fazi dosežejo največjo težo in vsebnost sladkorja, arome v jagodi so optimalno razvite, barva jagod je sortno značilna, v pecljevini ni več škroba, jagoda ne sprejema več asimilantov. Koncentracija sladkorja v grozdni jagodi se lahko še povečuje, če jagodo v fazi polne zrelosti napade glivica Botritis-a, ki se razvije v plemenito gnilobo. Glivica na površini jagode ustvari veliko drobnih por, skozi katere izhlapeva voda, sladkor pa ostaja in se koncentrira. Iz takega grozdja, seveda na račun zmanjšanja količine, dobimo vina posebnih trgatev: pozne trgatve, jagodne izbore, suhe jagodne izbore in ledena vina.

Pripravimo se na trgatev!

Zdaj je čas, da se na trgatev dobro in v miru pripravimo: naredimo plan, pregledamo in očistimo potrebno opremo, klet, nabavimo enološka sredstva ipd. Za kletarja je trgatev tudi skrb, odgovornost in krona celoletnega dela. Obsega trganje in sprejem grozdja, razsluzenje oz. maceracijo, pravilen dodatek enoloških sredstev, pripravo na alkoholno vrenje, izvedbo in kontrolo vrenja, morebiten biološki ali kemijski razkis ter nego mladega vina do prvega pretoka. Med omenjenimi procesi potekajo reakcije, na katere lahko s kletarskimi posegi in opremo, dodatki enoloških sredstev in temperaturo vplivamo: jih pospešujemo ali zaviramo. Seveda želimo omejevati tisto, kar našemu moštu ni v prid in ga kvari, hkrati pa omogočati poti, ki na parametre vina vplivajo pozitivno. Kvaliteta vinskega letnika 2015 bo odvisna od številnih dejavnikov, tudi od trgatve, ki mora biti izvedena tako, da bomo v moštu uspeli ohraniti vse naravne sestavine, ki so vinu v prid in omejili procese nastanka bolezni in napak.

V času trgatve vas bomo s strokovnimi napotki, posebnostmi in podatki dozorevanja grozdja, redno oskrbovali tudi na naši spletni strani. V lanskem letu smo v času trgatve, v obdobju 30 dni, na naši spletni strani zabeležili preko 7000 obiskov. Dobrodošli tudi letos!

VEČ O TRGATVI>>>

Kratko o dozorevanju

doz2014Dozorevanje grozdja poteka od fenofaze voščenega poprha do trgatve, pri zgodnjih sortah se lahko prične že v drugi polovici julija. Z dozorevanjem na trti, poleg zorenja grozdja, potekajo še druge spremembe: dozorevanje lesa, listja in razvoj zimskih očes. V grozdnih jagodah med zorenjem upada koncentracija in se spreminja sestava kislin, narašča pa vsebnost sladkorjev. V določenem trenutku se vsebnost sladkorja ne povečuje več, nastopi t.i. polna ali naravna zrelost grozdja. Jagode v tej fazi dosežejo največjo težo in vsebnost sladkorja, arome v jagodi so optimalno razvite, barva jagod je sortno značilna, v pecljevini ni več škroba, jagoda pa ne sprejema asimilantov. Koncentracija sladkorja v grozdni jagodi se lahko še povečuje, če jagodo napade glivica Botritis-a, ki se razvije v plemenito gnilobo. Glivica "napade" površino jagode in ustvari veliko drobnih por, skozi katere izhlapeva voda, sladkor pa ostaja in se koncentrira. V končni fazi lahko jagode dobijo obliko rozin z visokimi koncentracijami sladkorja, koncentracije preko 100 in več Oe. Iz takega grozdja, seveda na račun zmanjšanja količine, dobimo vina posebnih trgatev: pozne trgatve, jagodne izbore, suhe jagodne izbore in ledene trgatve.

Priprava na trgatev je zelo pomembna! Le tako bomo imeli, ko bo napočil pomemben trenutek, dovolj časa, da se posvetimo le trgatvi. Pripravimo in temeljito očistimo posodo (vedra, kadi, vinska posoda...) in opremo (mline, preše, črpalke, škarje, plastične cevi...), ki jo bomo potrebovali, nabavimo enološka sredstva ipd.

Grozdje oberemo, ko je tehnološko zrelo! Trgatev, če se le da, opravimo v suhem vremenu! Toplo vreme je pomembno, ko trgamo rdeče grozdje, za katerega želimo, da se vrenje prične čim prej. Za bele sorte, ki jih pred pričetkom vrenja bistrimo oz. razsluzimo, želimo začetek vrenja zadržati za več ur, zato ga potrgamo zjutraj, oz. ko je grozdje še ohlajeno. V nasprotnem, začetek vrenja zadržimo s primernim dodatkom prostega žvepla in ohlajanjem. V klet dostavimo čim manj poškodovano grozdje!

O trgatvi >>>

Poskrbimo za naša vina

cisterneVina zorijo in se razvijajo, pridobivajo na kakovosti, kar se najbolj občuti pri krepkejših aromatičnih sortah in predikatih. Dvig temperature v kleteh in posledično v vinih, lahko pospeši določene reakcije - tudi tiste, ki jih ne želimo. Če smo vina žveplali pred časom, je zelo verjetno upadla koncentracija prostega žveplovega dioksida, kar vodi do oksidacije!

Za optimalne pogoje zorenja je potrebno še naprej preprečevati dostop zraka (polni sodi, oz. cisterne zatesnjene z inertnim plinom ali s parafinskim oljem) in zagotoviti, da ima vino dovolj proste žveplaste kisline. Koncentracijo žveplaste kisline lahko preverite tudi v našem društvenem laboratoriju, v bifeju Teraž v Boštanju.

Priporočljiva koncentracija prostega žveplovega dioksida - SO2 (ki mu vinogradniki pogovorno, sicer nepravilno, pogosto rečemo kar "žveplo") je najmanj 15 mg/l. Pri cvičku je predpisana zgornja koncentracija za vina v prometu omejena s 25 mg/l, pri ostalih vinih normalne trgatve pa 35 mg/l. Pri žveplanju in med zorenjem se določeni del dodatka veže. Med vezanim in prostim žveplom obstaja ravnotežje, ki je odvisno predvsem od pH vrednosti in temperature. Žveplov dioksid ima največjo topnost v vinu pri 10 °C. Reakcija vezave žvepla s porabniki je končana v dveh do šestih urah, vina je po dodajanju žveplove kisline (torej v tekoči obliki) potrebno rahlo premešati.

Pri vinih z nižjo pH vrednostjo (višja vsebnost kislin) si lahko privoščimo nižjo koncentracijo, saj je v takih vinih večji delež v molekularni (nevezani) obliki, kot SO2. Čezmerna količina SO2 je zdravju škodljiva. Pri vsebnosti nad 50 mg/l prostega SO2 je pri pokušanju mogoče zaznati pekoč vonj po žveplovem dioksidu. 

V nadaljevanju najdete tabelo, v kateri najdete odmerke žveplovega dioksida z različnimi sredstvi. 

zveplo norme

O strani (pravno obvestilo)

15let DVwebpageLastnik domene www.drustvo-vinogradnikov.sioz. spletne strani, je Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj, aktivna je od februarja 2001. Na internetni splet je bila postavljena z namenom informiranja članov društva in širše javnosti, ki jih zanimajo objavljene vsebine. Posredovati vam želimo informacije o našem delu, poročati o uspehih naših članov na ocenjevanjih vin, vas pravočasno obveščati in povabiti na prireditve in strokovna srečanja, ki jih pripravljamo, preko spletne strani želimo promovirati naše kraje, vinogradnike in naša vina ter vam ponuditi aktualne informacije ter povezave, povezane z vinarstvom, vinogradništvom in aktualnih dogodkih.

Želimo, da v najkrajšem času prejmete potrebne informacije, zato so posamezne vsebine oblikovane enostavno, pregledno in jih ne obremenjujemo s preveliko količino grafičnih in multimedijskih dodatkov. Spletna stran vsebuje povezave do drugih sorodnih spletnih strani pravnih in fizičnih oseb, za katere ne sprejemamo nikakršne odgovornosti za vsebino, kot tudi ne za njihovo morebitno neprimerno politiko do obiskovalcev. V Upravnem odboru DV Sevnica-Boštanj, odgovornem za našo spletno stran se trudimo, da so objavljene informacije verodostojne in ažurne. Kljub vsemu je naša kazenska in civilna odgovornost za morebitne nenamerne napačne informacije izključena. Informacije iz spletne strani uporabljate na lastno odgovornost.

spletniportalKopiranje vsebin ali podatkov iz spletne strani dopuščamo le za osebno rabo, javno prikazovanje oz. uporaba gradiva iz naših strani v drugih spletnih aplikacijah in javnih gradivih pa je dovoljena z našim soglasjem in z navedbo vira. Brez našega soglasja dopuščamo postavitev povezave iz drugih na našo spletno stran.

Spletna stran uporablja "piškotke", konkretno za spremljanje in analizo obiskov spletnih vsebin na naši domeni. Spletne strani odložijo v obiskovalčev računalnik posamezne informacije, ki jih imenujemo "piškotki". Za potrebe merjenja obiska spletnih strani pridobimo s piškotki informacije o tem, kako in katere strani na spletnih straneh obiskujejo ljudje v kakšnem številu. Ta tehnologija ne zbira osebnih podatkov o posameznem obiskovalcu strani. Več o tem lahko preberete tudi TUKAJ

Marca 2018 smo prikaz spletne strani prilagodili za uporabo na pametnih telefonih. Spletna stran je prilagojena tudi starejšim različicam internetnih brskalnikov, v kolikor se ne prikaže pravilno (zamik v meniju...), boste težavo odpravili s klikom na gumb »Združljivostni pogled«: 8f153c7e-2384-4922-95f6-ae9919063999 34

Ker želimo spletno stran približati našim obiskovalcem in jo kreirati tako, da bo uporabna čim širšemu krogu, bomo veseli vaših sporočil in dobronamernih nasvetov.

Če želite biti obveščeni o novostih na spletni strani in naših aktivnostih preko elektronskih obvestil, nam zaupajte vaš e-naslov - Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.! Varujemo tajnost osebnih podatkov in jih uporabljamo izključno za namene obveščanja. 

Trendi (statistični podatki po 2000)

Na naših društvenih ocenjevanjih vin v zadnjih letih sodeluje od 80 do 100 članov, ki skupno prispevajo lepo število vzorcev vin. V 37 dosedanjih ocenjevanjih je bilo v društvu ocenjenih okoli 4300 vzorcev. Pred desetletji so bile ocene bolj skromne, do leta 2000 je kakovostni razred doseglo manj kot 20% vzorcev, v zadnjih letih pa je kakovostno vino že več kot vsako drugo. Povprečne ocene, ki z leti naraščajo, so predvsem odraz znanja in izkušenj naših članov, pa tudi dela društva na strokovnem odročju. Naša vina so ocenjevali mnogi eminentni enologi in vinski strokovnjaki iz Slovenije, med njimi dr. Dušan Terčelj, dr. Julij Nemanič, dr. Mojmir Wondra, Darja Bovha, Katarina Merlin, Zdravko Mastnak, Darko Marjetič, Jože Simončič in še mnogi drugi. Ocenjevalci so za naša vina našli optimistične pohvale, bili pa so tudi kritični, ko je to bilo potrebno.

Verjamemo, da so rezultati ocenjevanj usmeritev in v pomoč marsikateremu kletarju, ki mu ni vseeno, kakšno vino neguje v svoji kleti. So vzpodbuda, dokaz kvalitete, lahko pa tudi opomin, da je potrebno korigirati tehnološki proces oz. vinogradniško in kletarsko prakso.

V nadaljevanju si lahko ogledate najpomembnejše trende na ocenjevanjih naših vin po letu 2000.

Ocenjevanje vin

Drago Mrvič

mrvic

mrvic2
      


PREDSTAVITEV

Po zgodovinskih virih so predniki že leta 1848 na tem mestu v Ravnah postavili vinski hram in vinograd. Znali so izkoristiti odlično vinogradniško lego nad dolino reke Mirne, ki je od pomladi do jeseni domala ves dan obsijana s soncem. Tudi danes na tem mestu stoji vinograd in klet, način obdelave in kletarjenja se je spremenil, toda ostala je tradicija dobrega vina, predvsem cvička, ki se je dokazal tudi na različnih ocenjevanjih vin. Prvotni vinski hram je na žalost zaradi zoba časa ostal ohranjen samo še na etiketi za steklenice, ki razveseljujejo prijatelje, kateri odhajajo z dobro voljo v srcih in z mislijo, da se bodo še vrnili.
 

 

 

 KONTAKT:    

Naslov:

Drago Mrvič Vrh pri Boštanju 39, 8294 Boštanj

Telefon:
07 / 81 40 490, 041 217 996

e - mail:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

       
mrvic3

26. društveno ocenjevanje vin (februar 2008)

Člani Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj smo v ocenjevanje zaupali široko paleto različnih sortnih vin in zvrsti. V soboto, 16.2.2008 sta dve sedemčlanski strokovni komisiji, ki sta jima predsedovala Darja Bovha (Klet Bistrica) in Jože Simončič (Kartuzija Pleterje), ocenili 152 vzorcev. V ocenjevalnih komisijah so sodelovali še predstavniki - sommelierji in vinarji iz domačega in sosednjih vinogradniških društev (DV Šentjanž, Studenec in Malkovec), DV Zdole in Veliki trn, Kmetijske trgovine Cerjak in KGZ Novo mesto.

Rezultate ocenjevanja najdete TUKAJ.

deg10

Ocenjevanje je potekalo v prijetnem in mirnem ambientu Gostišča Dolinšek, ob odlični tehnični ekipi, ki je izvedla vse potrebno, da je delo potekalo nemoteno, na visokem strokovnem in organizacijskem nivoju, za kar se vsem udeležencem iskreno zahvaljujemo!

Vina je okušala še vzporedna komisija, sestavljena iz 6 članov društva. V Upravnem odboru smo zelo zadovoljni tudi z odzivom naših zvestih članov, saj je število vzorcev največje doslej, kar nas ob zelo dobri kvaliteti še bolj veseli.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali!

Poročilo o ocenjevanju

Vzorci so bili zbrani 14.2.2008, primerno označeni in do degustacije primerno shranjeni. Vina sta ocenili dve sedem članski ocenjevalni komisiji, v katerih so sodelovali enologi kleti Bistrica, Kartuzije Pleterje, KGZ Novo mesto in vinogradniki ter sommelierji iz posavskih vinogradniških društev.

Na društvenem ocenjevanju je ocenjevalna komisija izdala oceno za doseženo kvaliteto, ki se giblje med prav dobrim in odličnim. Za dobre vinske letnike je znano, da so težji za kletarjenje, o čemer priča število izločenih vin. Od 152 ocenjenih vzorcev je bilo zaradi napak in bolezni izločeno 36 vzorcev, kar predstavlja 23,7%.

KOMISIJA I - predsednik komisije Jože Simončič, Kartuzija Pleterje (rdeča vina, razen deželno rdečih)
Najprej so bili ocenjeni cvički, ki so v večini uspešni in lepi. Cvički so v glavnem dozoreli, fenolno bogati in harmonični, imajo lepe možnosti za razvoj. Lepo je ohranjen tudi cviček letnika 2006. V izločenih cvičkih je komisija zaznala predvsem oksidacijo in bekser, pri dveh cvičkih tudi cik. En vzorec cvička je bil, zaradi pomanjkanja karakteristik cvička, prekategoriziran v kategorijo deželno rdečih vin. Od žametovk, ki se kletarijo sortne, ponavadi pričakujemo več, sorti karakter je pokazal prvouvrščeni vzorec, dva vzorca žametovke sta bila zaradi cika in oksidacije izločena. Sremičani so bili prekategorizirani v "sremiško rdeče", saj vsi trije vzorci, tudi zaradi manjših toleriranih napak, niso dosegli kakovostnega razreda. En vzorec sremičana je bil izločen zaradi oksidacije in bekserja. Portugalka na srečo ni pozabljena sorta, kar je z lepo sortno noto pokazal pridelovalec. Tudi zweigeld zelo soliden in lepo nagrajen. Modri pinot je bil izločen zaradi oksidacije. Modre frankinje so zelo različne, ocenjevalci so enotnega mnenja, da bo večina uvrščenih frankinj na kvaliteti še pridobivala, saj je za ocenjevanje teh vin še prezgodaj, nekatere imajo s staranjem potencial doseči vrhunski kakovostni razred, pridelane so bile iz zdravega in dozorelega grozdja. Kletarji se poslužujejo različnih kletarskih posegov, od dolgih maceracij, kletarjenja na drožeh ipd, kar pa seveda prinaša tudi številne možnosti za nastanek bolezni in napak. 8 vzorcev modrih frankinj je bilo izločenih, predvsem zaradi bekserja in oksidacije. Modra frankinja letnika 2003 na kvaliteti ne bo več pridobivala, čeprav je še vedno solidno vino. Frankinje tehnologije barrique so bile odlične, predvsem vzorca letnika 2006. Polsuha frankinja, zaradi premalo telesa in nepovretega sladkorja, ni najbolj harmonična.

KOMISIJA II - predsednica komisije Barja Bovha, Klet Bistrica (deželno rdeče, bela vina)
V kategoriji deželno rdečih vin je bilo precej izločenih vzorcev (8 od 18), predvsem zaradi bekserja, oksidacije, etilacetata in cika. V tej kategoriji se pojavlja precej napak in bolezni, ki so posledica nepravilne trgatve (premalo zaščite pred oksidacijo, spodbiranje nagnitih in poškodovanih jagod ipd) in neustreznega kletarjenja, predvsem žveplanja in pravočasnega prepoznavanja bekserja. Povsem druga zgodba je pri belih zvrsteh in sortnih vinih, od katerih je večina vzorcev zelo lepo negovanih, harmoničnih in polnih. Delež izločenih belih vin je nizek (v glavnem izločeni zaradi oksidacij) kar kaže, da je v društvu pri pridelavi tovrstnih vin veliko izkušenj, znanja, pravilnih sortnih izbir in dobrih vinogradniških leg. Pri nekaterih vzorcih z ostankom sladkorja, le ta ni najbolj vkomponiran v telo, višja ocena bi bila dosežena pri manjši vsebnosti nepovretega sladkorja. Še posebne čestitke komisija izreka pridelovalcu dveh vzorcev predikatnih vin.

Splošen vtis obeh komisij je zelo dober, člani vsem pridelovalcem iskreno čestitajo. Oba predsednika sta pohvalila odlično organizacijo in potek ocenjevanja.

Čestitka župana občine Sevnica Kristijana Janca in predsednika društva Milana Simončiča

janc

Spoštovane članice in člani društva vinogradnikov Sevnica – Boštanj,

 

da je kvaliteta vin iz naših vinorodnih območij vsak dan boljša, je velika zasluga tudi delovanja vašega društva.

Dolgoletno strokovno delo z izobraževanji, usposabljanji in tečaji je doprineslo, da je žlahtna kapljica iz vaših kleti v ponos vsem nam in krajem iz katerih prihaja.

Večja pestrost vin iz našega področja je v največji meri plod ustvarjalnosti vas vinogradnikov, ki ste z izbranimi sortami obogatili ponudbo.

Pogoji za vinogradništvo so v naši občini marsikje težki in zato zahteva trta veliko napornega dela. Razveseljivo pa je, da daje trta tudi v teh pogojih grozdje vrhunske kakovosti in s tem poplača vinogradnikov nadpovprečen trud.

Na društvenem ocenjevanju vin ste izmed dobrih vin izbrali tudi najboljša. Verjamem, da ste vsi ponosni na dosežene rezultate, ki naj vam bodo v nov izziv – enim, da jih ponovite, drugim, da jih presežete. Zahvaljujem se vam tudi za vaše aktivno sodelovanje pri izboru za Županovo vino.

Iskreno vam čestitam za še eno leto uspešnega delovanja. Želim vam še veliko prijetnih druženj in naj vam bo letošnje leto čim bolj naklonjeno.

S spoštovanjem,

Kristijan JANC, Župan Občine Sevnica

msimoncic

 

Spoštovani prijatelji!

 

Za nami je zelo uspešno delovno leto, toliko bolj nas veseli, da nas je s svojo radodarnostjo obdarila tudi narava. Vinski letnik 2007 je uspešen po vseh kriterijih, člani društva v kleteh negujemo kvalitetna vina, kar dokazujemo tudi po letošnjem društvenem ocenjevanju vin.

V preteklem delovnem letu smo v društvu organizirali kar nekaj predavanj, ekskurzij ter družabnih srečanj. Verjamem, da ste se jih množično udeleževali tudi zaradi prijetne klime, spoštovanja in prijaznih odnosov, ki jih krepimo drug z drugim.

V delu sevniške občine, kjer smo organizirano prisotni že 35 let, nismo sami. Naše aktivnosti in interesi se dopolnjujejo z mnogimi društvi. Kar nekajkrat smo, na različnih prireditvah in priložnostih, naša vina družili in ponudili z dobrotami, ki so jih pripravile skrbne gospodinje iz aktivov žena, sevniški salamarji in čebelarji. In ko bomo to harmonijo kvalitete, v še večji meri ponudili tudi občanom in predstavili obiskovalcem naših lepih krajev, ljubiteljem domačega in pristnega, bomo ponosni še bolj!

Izzivov za naslednja leta našega skupnega dela ne manjka. Zaradi pridnih rok, prostovoljnega dela mnogih in zavednih članov, ki vinogradniško tradicijo, pa četudi le v manjšem družinskem vinogradu, ohranjate naprej, bomo uspešni tudi letos. In ne navsezadnje, tudi zaradi razumevanja in podpore, ki smo jo deležni iz strani župana Občine Sevnica, KŠTM Sevnica, sosednjih vinogradniških društev, Krajevnih skupnosti in še mnogih drugih.

Vse najlepše vam želim, pridelovalcem, ki ste se pomerili na društvenem ocenjevanju vin, pa čestitam za doseženo kvaliteto.

Milan SIMONČIČ, predsednik društva

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih