V Društvu vinogradnikov Sevnica-Boštanj smo v februarju 2019 izvedli 37. društveno ocenjevanje vin. Člani dveh 5 članskih komisij, ki sta ju vodila Darja Bovha (DeVino) in Jože Simončič (Kartuzija Pleterje), so ovrednotili naša vina iz obeh vinorodnih okolišev in goric, ki jih pokriva naše društvo. 9. februarja je bilo ocenjenih 149 vzorcev, od tega 53 belih in 96 rdečih. Poleg tega je bilo ocenjenih še 9 vzorcev, ki so jih vinogradniška društva sevniške občine prispevala za letošnji izbor županovega vina.

Rezultati ocenjevanja >>>

Pred ocenjevanjem, v kleti Mastnak na Krakovem, je zbrane pozdravil in zaželel uspešno delo tudi župan Občine Sevnica, Srečko Ocvirk. Člani obeh degustacijskih komisij so pohvalili odlične pogoje ocenjevanja in brezhibno organizacijo. V komisijah so sodelovali degustatorji iz DV Sremič, Zdole, Malkovec, Šentjanž in Sevnica-Boštanj.

Veseli nas, da delež uvrščenih vin v kakovostnem ali vrhunskem razredu, kljub neugodnim jesenskim razmeram, znaša skoraj 75 %. Veliko vin je blagih in nežnih, odlikujejo jih sadnost in svežina. V mnogih vinih so izpostavljene tudi sortne značilnosti, predvsem pri laškem rizlingu, chardonnayu in sauvignonu, je poudarila Darja Bovha. Izkazalo se je, da letnik ni bil najbolj naklonjen vinom z ostankom sladkorja, izpostavila pa je kvaliteto rdečih zvrsti, tudi tistih, ki so se potegovale za naslov "Županovo vino 2019". Tudi Jože Simončič je spomnil na posledice slabšega zdravstvenega stanja grozdja in vpliva na kakovost ocenjenih vin. To se je še posebej odrazilo pri modrih frankinjah, te so posledično šibkejše v barvi, aromatiki in alkoholu. Ocenjevalci so imeli priložnost poskusiti tipične, sadne in sveže cvičke, katerim je bil letnik očitno bolj naklonjen. En vzorec rdečega sremičana je komisija zaradi prenizke ocene (glede na pravilnik) prekategorizirala v deželno rdeče vino. Vzorec modre frankinje barrique letnika 2015, ki je dosegel vrhunsko oceno, je bil prijetno presenečenje ocenjevanja. Odraža ga svežina in harmoničnost in kaže, kako lahko tanini ohranijo močnejše strukturno vino še vrsto let. Pohvalna je tudi kakovost drugih modrih frankinj starejših letnikov. To potrjuje da je ta, vse bolj cenjena in razširjena sorta v Posavju, primerna tudi za staranje.

Tudi na naši spletni strani smo že poudarili, da smo se vinogradniki med zorenjem, kljub sprva optimističnim napovedim, zaradi vremena in mrčesa soočili s hitrim slabšanjem zdravstvenega stanja grozdja. Prve trgatve so se zato pričele že v toplem poletju, visoke temperature so nas spremljale še med vrenjem in celo med prvimi pretoki. Sladkorne stopnje so bile ovzroki izlocitevb obilnem nastavku in večjih količinah grozdja marsikje nižje, kot smo sprva pričakovali. Navedena dejstva so vplivala na višjo vsebnost kislin, prisotnost škodljivih bakterij, neharmoničnost in slabšo kakovost grozdja. To v zahtevnem vinskem letniku povzroča kletarjem nemalo preglavic, ne le v našem društvu, ampak tudi drugod. Posledično se je to odrazilo s povišanim deležem vin z napako ali boleznijo tudi ob našem ocenjevanju. Okvirno 18 % vzorcev (27), kar je višje od povprečja zadnjih let, je bilo izločenih, največ zaradi oksidacije, bekserja ali etilacetata. Vzroki izločitev so razvidni is slike. Bekserji, oksidacije in tudi blage oblike drugih napak in bolezni, so s primerno kletarsko prakso še odpravljivi.

Sodeč po ocenjenih vzorcih, je po mnenju obeh predsednikov komisij in drugih članov, vinski letnik 2018 na splošno dober, vendar ne moremo govoriti o večjih presežkih v kakovosti. To kažejo tudi večletni trendi osnovnih kazalcev, ki jih spremljamo. Dejstvo je, da narava kroji temeljne značilnosti in pogoje za kakovost, na katere tudi kletarji nimamo prevelikega vpliva.