Ocenjevanja vin
Naša društvena ocenjevanja vin imajo več kot štiri desetletno tradicijo. Na ocenjevanjih vin Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj že vrsto let izstopajo odlični cvički, modre frankinje, žametovke, deželna rdeča vina, bizeljčani, bele zvrsti in bela sortna vina – laški rizling, chardonnay, kerner, sauvignon, renski rizling in rumeni muškat.
Pravilnik o ocenjevanju vin>>>
Šifrant napak (vzrokov neprimernosti vin)>>>
36. društveno ocenjevanje vin (februar 2018)
Na ocenjevanju vin Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj, ki je bilo 10. februarja 2018, že 36. leto zapovrstjo, smo potrdili naša pričakovanja. In sicer, da v naših kleteh tudi letos negujemo odlična vina. Vinski letnik 2017 je namreč, kljub skromnejši količini zaradi spomladanske pozebe, omogočal pridelavo dobrih vin. Najboljša med njimi odlikujejo živahna svežina, uglajene kisline, za sorte vin značilne čiste in aromatične sestavine.
Članice in člani našega društva pridelujejo grozdje in kletarijo vina v dveh vinorodnih okoliših: Bizeljsko Sremiškem in na Dolenjskem. Dve ocenjevalni komisiji sta ocenili 134 vzorcev, 87 rdečih in 47 belih vin. V komisijah, ki sta ocenili naša vina, so sodelovali degustatorji iz DV Sremič, Malkovec, Šentjanž in Sevnica-Boštanj. Vodila sta ju enologa Darja Bovha (DeVina) in Jože Simončič (Kartuzija Pleterje). Delež vin, ki se je uvrstil v kakovosten ali vrhunski razred znaša 75,4 %, oz. dobrih 5 % več kot v preteklem letu.
V primerjavi s prejšnjim letom se je znižal delež izločenih vin, to je tistih, ki zaradi napak ali bolezni niso dosegla zahtevanih 14 točk, od 20 možnih. Od 134 vzorcev vin je bilo namreč izločenih le 12 vzorcev, kar predstavlja okvirno 9 %. Največ je bilo izločenih rdečih vin, in sicer 9, od belih pa 3. Komisija je navedla tri glavne razloge izločitev: (1) etilacetat ali cik, (2) bekser in (3) oksidacijo - nevinski vonj. Etilacetat (vonj po lepilu) in cik (vonj po kisu) sta bila prisotna v izločenih rdečih, maceriranih vinih (1x cviček, 2x MF, 1x deželno rdeče in 1x žametovka). Verjetni razlogi za to so topla jesen in nižje kislinske stopnje, kar omogoča hitrejši razvoj škodljivih mikroorganizmov, premalo žvepla med trgatvijo, neuporaba selekcioniranih kvasovk ali nezadostno potapljanje klobuka med maceracijo. Bekser in oksidacijo lahko kletarji še odpravijo, pri vinih s cikom ali etilacetatom pa lahko nadaljnji razvoj bolezni kletarji le omejujejo s preprečevanjem dostopa zraka in zadostnim žveplanjem.
Nekaj značilnih trendov najdete na povezavi: Trendi po letu 2000>>>
V nadaljevanju povzemamo kratek komentar predsednikov obeh ocenjevalnih komisij.
DARJA BOVHA (deželno rdeče, bizeljčan, žametovka, portugalka, MF rose in bela vina)
Komisija je ocenila 62 vzorcev vin. Predsednica je izpostavila odlično organizacijo in skladno ocenjevalno in tehnično ekipo. Potrjuje se specifika letnika 2017, značilna zaradi pozebe, lepe in tople jeseni, višjih temperatur med trgatvijo in hitrega zorenja. Pričakovanja za visok kakovosten rang ocenjenih vin letnika 2017 so bila potrjena. Komisija je sicer izločila 5 vzorcev, pri rdečih je bil vzrok etilacetat ali cik, pri belih bekser. Pohvala velja pridelovalcem zvrsti in sortnih belih vin, ki so bila uvrščena v zgornji kakovostni razred in so navdušila. Tu in tam je bilo zaznati tudi višjo zrelost (botritis), predvsem pa veliko sortne note, polnih in zrelih vonjev ter skrbne nege. Potencial za staranje vin in doseganje vrhunske kakovosti z zorenjem. Čestitke za odličen letnik!
JOŽE SIMONČIČ (cviček, modra frankinja)
Komisija je ocenila 72 vzorcev, od tega 34 cvičkov in 28 modrih frankinj. Tudi predsednik druge komisije je pohvalil odlično organizacijo in pridelovalcem čestital za odlična vina. Izrazil je mnenje, da je komisija dobro in pošteno opravila svoje delo, tudi zaradi usklajenosti ocenjevalcev. Izločena sta bila 2 cvička in 4 modre frankinje, zaradi etilacetata/cika ali oksidacije. Dva cvička, sicer korektna vzorca, je komisija prekategorizirala v skupino deželnih rdečih vin, zaradi premalo izrazitih karakteristik cvička. Najboljše cvičke odlikuje sadnost, gladkost in harmoničnost. Kar nekaj kandidatov je med cvički, ki se bodo na ocenjevanju Tedna cvička lahko potegovali na najvišja mesta. Pri modrih frankinjah so bila pričakovanja pred trgatvijo visoka. Izkazalo se je, da vrhunska kakovost, kljub visokim sladkornim stopnjam vendarle ni samoumevna. Ocenjene frankinje so pokazale veliko, večina vin je uvrščena v zgornji kakovostni razred ali na mejo vrhunske ocene, ki jo lahko dosežejo z zorenjem. Pri frankinjah se opazi uporaba različnih tehnologij (podaljšane maceracije, mešanje droži, čakanje na biološki razkis ipd.), kar je včasih lahko tudi vzrok težav, bolezni in napak. Starejše frankinje (8 vzorcev), ki jih je komisija ocenila, so pokazale lepo kakovost (enkrat vrhunska ocena), so pa nekateri vzorci starejših letnikov že v zatonu.
Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj se za pomoč pri izvedbi 36. ocenjevanja vin zahvaljuje in čestita vsem članicam in članom, ki ste sodelovali. Iskrena hvala tudi osebju vinske kleti Mastnak, za ponovno izkazano gostoljubje in ambient, ki omogoča odlične delovne pogoje ocenjevanja.