Iskanje

Kontakt

Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj

Dol. Boštanj 22a
8294 Boštanj

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.   

 

 

 

 

ZD,link2

 

 

 

 

 

 

 

 

checkblueTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

(če želite biti obveščeni o novostih na naši spletni strani in aktualnostih, pošljite sporočilo)

 

  checkblueo spletni strani
       (pravno obvestilo)

V vinogradih in v kleteh v zimskih mesecih

cisterneVremenoslovci za prihodnje dni napovedujejo, za ta čas precej "hladno napoved". Kljub navideznemu mirovanju se tako v trtah kot v vinih, tudi pozimi dogajajo spremembe. Med zimskim mirovanjem poteka razgradnja nakopičenih hranil oz. sprememba škroba v sladkor, kar trto obvaruje pred zmrzaljo. V najbolj hladnih mesecih trta prenese dokaj nizke temperature, tja do -20 stopinj in še nižje. Najvišja vsebnost sladkorja v lesu je skoncentrirana v decembru in januarju, kar povečuje njeno odpornost, z višanjem temperature, lahko že od februarja dalje, pa se dogaja obraten proces – sladkor se ponovno pretvarja v škrob, zato je občutljivost trte na mraz v teh mesecih večja.

V času pred brstenjem, običajno do začetka aprila, opravimo zimsko rez, s čimer uravnavamo razmerje med rastjo in rodnostjo, ob tem pa upoštevamo zahteve sorte, bujnost, prehranjenost, starost in kondicijo trt. 

zima1

Spremembe se dogajajo tudi v naših vinih, ki jih pozimi običajno drugič pretočimo, po potrebi tipiziramo, predvsem pa preprečujemo dostop zraka in zagotavljamo zadostno koncentracijo prostega žvepla. Le pri določenih tehnoloških postopkih, npr. pri daljšem zorenju na finih in zdravih drožeh, si lahko privoščimo drugačno prakso. Topnost zraka se z nižanjem temperature veča, zato je razlaga, da vina pozimi ne oksidirajo, zmotna. V hladnih kleteh se zaradi izločanja vinskega kamna delno zniža vsebnost kislin. Proces je odvisen od količine alkohola, temperature in pH vrednosti oz. koncentracije kislin. Ob višji alkoholni stopnji in višji temperaturi se vinski kamen izloča počasneje. Ob izločitvi 2,5 g/l vinskega kamna, to je kalijevega tartrata, se koncentracija titracijskih kislin zniža za okvirno 1 g/l. Ob ugodnih razmerah bodo naša vina pridobivala na kvaliteti. Užitek bo opazovati spremembe barve, okusa in vonja. Značilne spremembe so povezane s povečanjem števila antocianov, vezavo s proteini, reakcijami z estri, terpeni, tanini in hlapnimi snovmi, razgradnjo kislin ipd, na te reakcije pa vplivajo tako koncentracija žvepla in kisika, pH vrednost, temperatura, bakteriološka sestava vin in še kaj.

V kolikor v vinih zaznamo neznačilne nevinske vonje in okuse, je potrebna takojšnja korekcija tj. poseg, včasih zadostuje že pretok ali žveplanje, največkrat pa je v takih primerih potreben kontroliran in pravilno tretiran dodatek ustreznega enološkega sredstva.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih