Strokovna monografija "Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne", ki jo je naše društvo izdalo v letu 2022 in obravnava vinogradniško tradicijo na sevniškem, je z novembrom prosto dostopna tudi v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si). Digitalno različico knjige najdete na povezavi TUKAJ.

Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si) omogoča dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture. Je spletni informacijski vir, ki predstavlja bistven sestavni del sodobne infrastrukture, potrebne za izobraževalne in znanstvenoraziskovalne procese, ter enega od temeljev informacijske družbe. Portal dLib.si poleg tega omogoča trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki, s čimer je poskrbljeno, da bo ta ostala dostopna tudi prihodnjim rodovom.

Leta 2021 sprejeta Uredba (EU) 2021/2117 uvaja glede označevanja vina dodatne zahteve glede obveznih navedb iz 119. člena Uredbe (EU) št. 1308/2013 in 1169/2011, tako se dodaja obvezne navedbe, in sicer:

• hranilno vrednost vina,
• seznam sestavin v vinu,
• dopolnjen seznam alergenov, katere je potrebno navesti na embalaži ali na etiketi pritrjeni nanjo, tj. poleg SO2, jajčnih beljakovin in mlečnih beljakovin še pšenične beljakovine.

Tržnim pridelovalcem vin lahko v zvezi s tem pomagajo v enološkem laboratoriju KGZS - Zavoda Novo mesto, kot pooblaščeni organizaciji za oceno vina. Na željo pridelovalca kreirajo tudi QR kodo, ki vsebuje izračunano energijsko vrednost, hranilno vrednost in seznam sestavin. Podrobnosti najdete na povezavi: https://www.kmetijskizavod-nm.si/uploads/kgz_nm/vinogradnitvo_vinarstvo/NOVOSTI_PRI_OZNA%C4%8CEVANJU_VINA_SPLET.pdf

Med fermentacijo moštov s poskušanjem redno spremljamo potek alkoholnega vrenja, opazujemo mošt (izhajanje ogljikovega dioksida) in z refraktometrom preverjamo upadanje sladkorne stopnje. Morebitne težave s prekinitvijo fermentacije odpravljamo takoj, pojavljajo se predvsem takrat, ko temperatura mošta pade, kjer nismo dodali kvalitetnega nastavka selekcioniranih kvasovk ali je bil odmerek žvepla previsok. Včasih za ponovno vzpostavitev vrenja zadostuje že korekcija temperature in premešanje droži, bolj učinkovito pa prekinjeno vrenje vzpostavimo s ponovnim dodatkom selekcioniranih kvasovk, ki jih pravilno pripravimo po navodilu proizvajalca. 

Med alkoholnim vrenjem skrbimo za dobro zračenje kleti, oz. odvajanje ogljikovega dioksida, ki je eden od produktov vrenja in zaradi svoje teže izpodriva zrak! 

Zaključek fermentacije potrdimo z okušanjem in z refraktometrom (okvirno: pri < 6 BRIX je večina moštov povretih, tabela>>>). Pri moštih z višjo sladkorno stopnjo, se pred koncem vrenja odločamo o morebitni kontrolirani prekinitvi vrenja (za pridelavo vin z ostankom sladkorja), kar naredimo z ohlajanjem, žveplanjem in pretokom.

Vabimo vas, da z nami obiščete 62. kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za največji in najpomembnejši tovrstni sejem v tem delu Evrope. Obisk sejma bomo izvedli v torek, 27. avgusta 2024. Odhod avtobusa iz AP Sevnica bo ob 6:30. Postanki avtobusa v rondoju v Šmarju in pri Mercatorju v Boštanju.

Popoldne bomo preživeli na turistični kmetiji PUKLAVEC v jeruzalemskih goricah.

Povratek v Sevnico načrtujemo okoli 21. ure. Vaše prijave (do popolnitve avtobusa) zbiramo v poslovalnici KOC v Sevnici.

Članice in člane društva smo popeljali na prvo letošnjo strokovno ekskurzijo. 8. junija 2024 smo obiskali vinorodno Štajersko, in sicer Kartuzijo Žiče, domačijo Gora pod lipo na Bistriškem Pohorju, vinsko klet Zlati Grič v Slovenskih Konjicah in stolp Kristal v Rogaški Slatini.

na obisku kleti Zlati Grič v Slovenskih Konjicah

Ogledali smo si ostanke Žičke kartuzije in z zanimanjem prisluhnili pripovedi o življenju samostanskih kartuzijanov, ki so v letih med 1160 in 1782 v dolini Janeza Krstnika spisali zanimivo zgodbo. Ogled kartuzije je popestrila demonstracija lončarstva in predstavitev prve slovenske domače apoteke.

Na domačiji Gora pod lipo so nas prijazno sprejeli v novi obokani kleti, kjer je enologinja Darja Bovha predstavila vina in vinogradniško tradicijo Bistriškega Pohorja. Prepustili smo se užitkom ob njihovi odlični domači kulinariki.

Na ogledu sodobne vinske kleti Zlati Grič v Slovenskih Konjicah smo se seznanili z njihovo tehnologijo in uspešno vinsko zgodbo, ki nastaja na edinstvenih gričkih nad Slovenskimi Konjicami. Zvesti ostajajo večstoletni vinogradniški tradiciji, ki so jo tja prvi prinesli kartuzijanski menihi. Kartuzija in Zlati Grič sta povezana še danes, v kleteh in tišini Žičke kartuzije namreč zorijo njihove penine. Odkrivali smo raznoliko paleto okusov konjiških vin in bili navdušeni nad arhitekturo sodobne vinske kleti.

Povzpeli smo se na stolp Kristal v Rogaški Slatini, ki je z višino 106 m najvišji stolp in hkrati najvišja stavba v Sloveniji. 

Nekaj vtisov o prijetnem druženju najdete tudi v naši fotogaleriji >>>