Redne trgatve se zaključujejo, zgodnje in srednje zgodnje sorte so v glavnem že pobrane tudi v vinorodni deželi Posavje. 

Živahno je v kleteh, saj mlada vina med vrenjem in po končanem vrenju, potrebujejo še posebno pozornost. Pazimo na temperaturo vrenja, jo po potrebi znižamo, spremljamo proces akloholnega vrenja in zračimo kleti. Da preprečimo oksidacijo mošta, že proti koncu vrenja omejimo dostop zraka. Na cisterne postavimo plavajoče pokrove (brez olja), sode pa zalijemo do vrha. Pomembno pa je, da se prej prepričamo, da je vrenje v resnici končano. To ugotovimo s poskušanjem, še bolj zanesljivo pa z refraktometrom. Upoštevajmo, da so refraktometri umerjeni na raztopino vode in sladkorja, zato v tekočini z alkoholom sladkor na skali nikoli ne bo pokazal nič, četudi je mošt povret do konca. Za določitev okvirne vsebnosti nepovretega sladkorja, si lahko pomagate s tabelo. Za bolj natančno meritev se obrnite na enološki laboratorij.

Po končanem alkoholnem vrenju lahko nastopijo pogoji za biološki razkis, ki lahko poteče spontano. Iz jabolčne kisline nastaja blažja - mlečna kislina, proces pa spremlja sproščanje ogljikovega dioksida. Razkis omogočijo kvasovke jabolčno mlečnega razkisa, ki jih imajo droži. Neizkušeni kletarji zaradi izhajanja plina oz. aktivnosti vrelne vehe dostikrat napačno sklepajo, da primarno vrenje mošta ni končano, v resnici pa lahko poteka razkis, ki ob povišani temperaturi in ustrezni vrednosti pH vino skoraj v celoti razkisa! Preveč razkisano vino je zaradi pomanjkanja in porušene harmonije kislin neprijetnega okusa in plehko, prizadeto na barvi, predvsem pa občutljivo za razne bolezni. Biološki razkis jabolčne kisline poteče ob ustrezni temperaturi (okvirno med 15 in 20 stopinj), ustrezni vrednosti pH (nad 3,2) in v čim nižjih koncentracijah prostega žveplovega dioksida. "Mehkejši okus" mlečne kisline je osnovna karakteristika terana, prija tudi bogati modri frankinji, pri cvičku in pri belih vinih pa so mnenja o tem deljena - odvisno kakšno kakovost imamo in kaj želimo z vinom doseči. Vprašanje proti koncu vrenja zato vsekakor je, ali je razkis potreben. Spodbudimo ga z mešanjem droži, lahko tudi dodatkom bakterij jabolčno mlečnega razkisa in z gretjem na okvirno 20 stopinj, če je potrebno. Proces razkisa zaustavimo z žveplanjem in ločitvijo mladega vina oz. mošta od droži.

Čas prvega pretoka, ko vino izdatno žveplamo, je odvisen predvsem od značilnosti vina. Običajno ga opravimo kmalu po končanem vrenju, spet drugič se lahko (sploh za posebne trgatve in tehnologije vrhunskih vin) zavleče v pozni zimski čas ali celo pomlad. Veliko uspeha, potrpljenja in užitkov vam želimo pri negi vaših mladih vin.

Več o prvem pretoku>>>

DV Sevnica - Boštanj je  prejelo najvišje priznanje Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, predsedniku DV Jožetu Simončiču ga je izročil predsednik ZDVD Miran Jurak (na sliki). Foto L. Motore.

V petek, 2. septembra 2022, je Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj na Sevniškem gradu izvedlo svečanost, poimenovali smo jo "50 let z ljudmi in trtami ob sotočju Save in Mirne". Proslavili smo aktivnih 50 let, kolikor mineva od ustanovitve Društva vinogradnikov Dolenjske na Otočcu. Pri tem so kot ustanovni člani sodelovali tudi Sevničani.

Vabimo vas, da z nami obiščete 60. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za največji in najpomembnejši tovrstni sejem v tem delu Evrope. Obisk sejma bomo izvedli v torek, 23. avgusta 2022. Odhod avtobusa iz Blance bo ob 6:30. Postanki na glavnem trgu v Sevnici, glavni avtobusni postaji, rondoju v Šmarju in pri Mercatorju v Boštanju. Popoldne bomo preživeli na turistični kmetiji Pri Kapeli, v Drbentincih.

Članice in člani društva ste bili o podrobnostih obveščeni z redno društveno pošto. Na avtobusu je še prostor za nekaj udeležencev, prijave v poslovalnici KOC v Sevnici. 

V 79. letu nas je zapustil Janez Hohkraut, dolgoletni član Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj.

V zgodovini društva je odigral pomembno vlogo. Navdušen vinogradnik, ki je svoj vinograd in svoja vina negoval na Zajčji gori, je bil tudi aktiven član Upravnega odbora med leti 1986 in 1998, od 1998 do 2018 pa član Nadzornega odbora. Konstruktivno je sodeloval pri organizaciji in realizaciji mnogih društvenih aktivnosti. Predvsem strokovnih ekskurzij, pohodov in izletov, od prvih začetkov je bil vrsto let tudi nepogrešljiv član tehnične komisije pri društvenih ocenjevanjih vin.

Ohranjamo ga v najlepšem spominu, saj je bil zgled aktivnega člana DV Sevnica - Boštanj in prijatelja, ki ga bomo pogrešali med nami.

(na fotografiji - na Zajčji gori, 6. 5. 2012)