Vinogradniška društva sevniške občine bomo v sodelovanju z županom Srečkom Ocvirkom tudi letos izbrala županovo vino. Glavni organizator letošnjega izbora je DV Sevnica - Boštanj. K sodelovanju vabimo občane občine Sevnica z vinogradom v sevniški občini (vpis v register pridelovalcev, prijava pridelka), ki lahko v odkup ponudite minimalno 400 litrov vina.

Izbrani pridelovalec bo za svoje vino pri pooblaščeni organizaciji opravil ustrezno analizo, v kolikor ta še ni bila opravljena. Izbrano vino bo odkupljeno po ceni 4 evra za steklenico. Za polnitev vina izbrani pridelovalec zagotovi buteljčne steklenice (0,75l), zamaške in PVC tulce, Občina Sevnica pa zagotovi embalažo in etikete. Pridelovalec poskrbi za stekleničenje vina, steklenico opremi z etiketami, spravi v embalažo in dostavi.

Po dogovoru bo kot županovo vino letos izbran BIZELJČAN ptp, torej vino pridelano v bizeljsko - sremiškem vinorodnem okolišu. Zaniteresirani lahko vzorce (dve steklenici) oddate 9. februarja med 16. in 20. uro v Bifeju Teraž v Boštanju. Kotizacija po vzorcu znaša 7 EUR. Izbrano bo vino, ki bo doseglo najvišje število točk. Izbrano županovo vino bomo uradno predstavili v sklopu Festivala modre frankinje 2023.

Tudi vino ima svoje praznike. Ne zato, da bi se odpočilo, temveč zato, da imamo priložnost, da z njim brezskrbno nazdravimo. Med njimi je tudi praznik Sv. Vincenca, ki ga praznujemo 22. januarja.

Poleg nekaterih krajev vinorodne Slovenije, ga praznuje tudi naša soseda Hrvaška. Prav tako kot Sveti Martin je tudi Sveti Vincenc zaščitnik vinogradov in vinogradnikov. Na praznik se pogosto gleda kot na vinarsko novo leto, ki napoveduje novo odlično letino. Po starih običajih vinarji pred sončnim vzhodom odrežejo košček vinske trte, ga položijo v vodo in postavijo na toplo. Zelena vinska trta na ta način pokaže kako je preživela zimo in kakšno letino lahko pričakujejo vinogradniki. Velja tudi, če je na dan Svetega Vincenca sončno, da bo prihajajoča letina dobra. Iz tega izhajajo številni pregovori, kot naprimer: “Če na Vincenca sonce peče, dobro vince dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči.”  

Po običaju ob tem prazniku obrežemo tudi modro frankinjo, ki od leta 2007 raste v grajskem vinogradu v Sevnici. Na letošnji rezi v nedeljo 22. januarja, smo sodelovali tudi vinogradniki iz našega društva. Ob tej priložnosti smo udeležencem (botrcam in botrom) podali strokovne napotke za rez in kratko predstavili strokovno monografijo Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne, ki jo je jeseni izdalo DV Sevnica - Boštanj.

Članice in člane društva vabimo, da poravnate članarino za leto 2023, ki znaša 15 EUR. Plačate jo lahko s položnico, ki je bila posredovana članicam in članom z redno decembersko pošto - v tem primeru navedite svoje ime in priimek, da zagotovimo sledljivost (za plačilo z mobilno aplikacijo, lahko skenirate črtno kodo). Članarino lahko kot vedno poravnate tudi neposredno pri poverjenikih, ki so: Herman Radej, Janez Kodeh, Branko Žibert in blagajnik Aleš Germovšek.

Koledarje in nove članske izkaznice dobite pri poverjenikih, na voljo pa bodo tudi ob ocenjevanju vin in na občnem zboru.

Kljub navideznemu mirovanju v zimskem času se tako v trtah kot v vinih, tudi sedaj dogajajo spremembe. Med zimskim mirovanjem poteka razgradnja nakopičenih hranil oz. sprememba škroba v sladkor, kar trto obvaruje pred zmrzaljo. V najbolj hladnih mesecih trta prenese dokaj nizke temperature, tja do -20 stopinj in še nižje. Najvišja vsebnost sladkorja v lesu je skoncentrirana v decembru in januarju, kar povečuje njeno odpornost, z višanjem temperature, lahko že od februarja dalje, pa se dogaja obraten proces – sladkor se ponovno pretvarja v škrob, zato je občutljivost trte na mraz v teh mesecih večja. 

V času pred brstenjem, običajno do začetka aprila, opravimo zimsko rez, s čimer uravnavamo razmerje med rastjo in rodnostjo, ob tem pa upoštevamo zahteve sorte, bujnost, prehranjenost, starost in kondicijo trt. 

Spremembe se dogajajo tudi v naših vinih, ki jih pozimi običajno drugič pretočimo, po potrebi tipiziramo, predvsem pa preprečujemo dostop zraka in zagotavljamo zadostno koncentracijo prostega žvepla. Le pri določenih tehnoloških postopkih, npr. pri daljšem zorenju na finih in zdravih drožeh, si lahko privoščimo drugačno prakso. Topnost zraka se z nižanjem temperature veča, zato je razlaga, da vina pozimi ne oksidirajo, zmotna. V hladnih kleteh se zaradi izločanja vinskega kamna delno zniža vsebnost kislin. Proces je odvisen od količine alkohola, temperature in pH vrednosti oz. koncentracije kislin. Ob višji alkoholni stopnji in višji temperaturi se vinski kamen izloča počasneje. Ob izločitvi 2,5 g/l vinskega kamna, to je kalijevega tartrata, se koncentracija titracijskih kislin zniža za okvirno 1 g/l. Ob ugodnih razmerah bodo naša vina pridobivala na kvaliteti. Značilne spremembe so povezane s povečanjem števila antocianov, vezavo s proteini, reakcijami z estri, terpeni, tanini in hlapnimi snovmi, razgradnjo kislin ipd, na te reakcije pa vplivajo tako koncentracija žvepla in kisika, pH vrednost, temperatura, bakteriološka sestava vin in še kaj.

V kolikor v vinih zaznamo neznačilne nevinske vonje in okuse, je potrebna takojšnja korekcija tj. poseg, včasih zadostuje že pretok ali žveplanje, največkrat pa je v takih primerih potreben kontroliran in pravilno tretiran dodatek ustreznega enološkega sredstva.