Iskanje

Kontakt

Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj

Dol. Boštanj 22a
8294 Boštanj

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.   

 

 

 

 

ZD,link2

 

 

 

 

 

 

 

 

checkblueTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

(če želite biti obveščeni o novostih na naši spletni strani in aktualnostih, pošljite sporočilo)

 

  checkblueo spletni strani
       (pravno obvestilo)

50 let strokovnega dela in druženja

18. junija 2022 bo minilo 50 let od ustanovitve Društva vinogradikov Dolenjske. Pri ustanovnem občnem zboru na Otočcu so sodelovali tudi sevniški vinogradniki in se vključili v aktivno delo. Jože Peternel, Tine Klemenčič, Izidor Simončič (Dorči), Bruno Plausteiner, Vida Medved, Boris Slapšak in še nekateri so pri tem odigrali vidno vlogo in razširili strokovne in družabne vsebine društva tudi na Sevniškem. Z junijem 1972 se tako pričenja začetek organiziranega druženja in strokovnega dela predvsem ljubiteljskih vinogradnic, vinogradnikov, vinark in vinarjev. Iz Društva vinogradnikov Dolenjska, ki je bilo 2. vinogradniško društvo v Sloveniji, so kasneje nastajala vinogradniška društva, tudi Sevnica - Boštanj. Na temeljih, postavljenih pred pol stoletja, Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj še vedno uspešno deluje. Rezultati društvenega dela se kažejo v nespornem dvigu kakovosti pridelanih vin v zadnjih desetletjih, ohranjanju in nadaljevanju vinogradniške tradicije v Sevnici in njeni okolici. Ustanovitev Društva vinogradnikov Dolenjske pred petimi desetletji in širitev njegovega delovanja iz Novega mesta na bližnje občine je bila zato pomembna prelomnica.

V avgustu letos bo luč sveta ugledala strokovna monografija z naslovom "LJUDJE IN TRTA OB SOTOČJU SAVE IN MIRNE". Napisal jo je dr. Milan Simončič, strokovno recenzijo pa je pripravil dr. Julij Nemanič.

V njej odgrinjamo dejstva, ki pričajo o nesporni vinogradniški tradiciji mesta Sevnica in okoliških krajev (Boštanj, Blanca ...) od poznega srednjega veka dalje. Dobršen del monografije pa je posvečen obdobju po letu 1972 in Društvu vinogradnikov Sevnica - Boštanj. 

Za pokušino v nadaljevanju navajamo zapis iz monografije, ki je povezan z ustanovitvijo Društva vinogradnikov Dolenjske (1972). 

OBISK DOBERŠKA IN TERČELJA V SEVNICI

Pri trgovskem podjetju Hmeljnik v Novem mestu so kot glavno dejavnost imeli promet z vinom, kasneje so se začeli ukvarjati še z vinogradništvom in trsničarstvom. Ko se je z njimi povezal takratni referent Tit Doberšek, je dozorela ideja o povezavi dolenjskih vinogradnikov v skupnem društvu. Prva pobuda za društvo je bila podana na posvetu vinogradnikov v Kostanjevici, ki ga je jeseni 1971 sklical Agrokombinat Krško. Zamisel je dozorela na ocenjevanju vin Novomeško-Mokronoškega vinorodnega okoliša, 3. aprila 1972. leta.

Namen sestanka v hotelu Kandija v Novem mestu 3. aprila 1972 je bil priprava na ustanovitev dolenjskega vinogradniškega društva. Otvoril ga je Tit Doberšek in poudaril, da »iz svojega delovnega mesta opaža, da bi bilo nujno ustanoviti društvo, ki bi povezovalo vse vinogradnike …«. Povedal je, da je pravila dobil v Juršincih, kjer so vinogradniško društvo že ustanovili in jih z manjšimi korekcijami pripravil za obravnavo na ustanovnem občnem zboru. Navzoči so se obvezali, da bodo do 1. maja 1972 vsak na svojem področju pridobivali članstvo, ki naj bi se udeležilo ustanovnega občnega zbora. V zapisnik so zapisali še, da bi se ga moralo udeležiti vsaj 60 članov, ki pa so lahko tudi vinogradniki s starimi nasadi in manjši vinogradniki.

zapisnik 1

Prva stran zapisnika o pripravah na ustanovitev DV Dolenjska, z dne 3. 4. 1972. 
(Iz osebnega arhiva Jožeta Peternela. Kopijo zapisnika 1. sestanka z namenom ustanovitve vinogradniškega društva na Dolenjskem je J. Peternelu posredoval Martin Cvelbar iz Novega mesta.)

Spomladi 1972 sta v Sevnico prišla Tit Doberšek in Dušan Terčelj, z glavnim namenom, da opravita rajonizacijo vinogradniških leg v sevniški občini in Sevničane povabita k društvu na Dolenjskem, ki je bilo pred ustanovitvijo. V gostilni pri Žičkarju (Jurišič) sta se sestala s Tinetom Klemenčičem in mu izročila štiri pristopne izjave za sodelovanje pri ustanovnem zboru Društva vinogradnikov Dolenjske. Prejeli so jih Jože Peternel, Izidor Simončič, Bruno Plausteiner in Tine Klemenčič.

tit in tercelj

Tit Doberšek (1913–1990, družinski arhiv) in Dušan Terčelj (1923–2013, foto Aleš Gačnik, Tovarna Tradicij)

Doberšek je z namenom dviga kvalitete spodbujal obnove vinogradov na Dolenjskem in ocenjevanja vin. Ocenjene cvičke je za Dolenjski list, 3. februarja 1972, kritično ocenil takole: »Precej vin je bilo zavrnjenih, ker so bile pri pijači primesi samorodnice, žvepla itd. Najbolj pa je teplo pridelovalce, da nimajo urejenega kletarjenja ... Zanimivo je, da večina pridela grozdje odlične kakovosti, vendar potem ne zna iz njega iztisniti dobrega vina.«

Alfonz Čučnik, takratni direktor Hmeljnika, se je spominjal: «Če smo si želeli, da bi se tudi na Dolenjskem kaj naredilo na področju vinogradništva, smo se morali organizirati. S Titom Doberškom sva se odpeljala k Janezu Toplaku v Juršince v Slovenskih goricah, kjer so se ravno takrat pripravljali na ustanovitev društva. Po zgledu njihovih pravil smo naredili naša in za 18. junij 1972 sklicali ustanovni občni zbor v prostorih hotela Otočec. Ustanovitev društva je med dolenjskimi vinogradniki naletela na velik odmev, pa tudi takratni politiki so bili veseli, da se je pričelo premikati, saj so čez dolenjsko vinogradništvo že zdavnaj naredili križ. Žalostno je bilo gledati, kako je propadla cepljenka, po najboljših legah pa se je šopirila samorodnica. Vedeli smo, da takšna organiziranost prinaša lepše čase tudi za dolenjsko vinogradništvo.«

USTANOVITEV DRUŠTVA

Ustanovni zbor Društva vinogradnikov Dolenjske je bil 18. 6. 1972 na Otočcu. Sprejeta so bila usklajena pravila delovanja. Za predsednika je bil izvoljen Martin Cvelbar, za podpredsednika pa Alfonz Čučnik. Prvi predstavniki podružnic so postali Jože Peternel za Sevnico, Ivan Pungerčar za Malkovec, Ignac Škoda za Trebnje, Anton Medja za Šmarjeto in Jože Frelih za Šentrupert. Kot gonilna sila društva je bil aktivno vključen še Tit Doberšek.

O ustanovitvi Društva vinogradnikov Dolenjske je v članku »Združevanje in sodelovanje – V prid slovesu cvička« 22. junija 1972, poročal Dolenjski list:

»Pospeševati razvoj dolenjskega vinogradništva, združevati vinogradnike v tem prizadevanju, to je poglavitni namen za ustanovitev vinogradniškega društva, katerega občni zbor je bil v nedeljo, 18. junija, na Otočcu. To je drugo vinogradniško društvo v Sloveniji; kako resno nameravajo dolenjski vinogradniki sodelovati v njem, dokazuje že udeležba, saj se je zbora od 120 povabljenih udeležilo 97 ljudi. Vinogradniško društvo bo združevalo vinogradnike Novomeško-Mokronoškega vinogradniškega okoliša, kar pomeni, da obsega občine Novo mesto, Trebnje in Sevnica.

V izvoljenem 17-članskem upravnem odboru, ki ga bo vodil predsednik Martin Cvelbar iz Novega mesta, so predstavniki iz vseh teh občin. Na občnem zboru so izvolili tudi 5-članski izvršni odbor, za podpredsednika društva so izbrali Alfonza Čučnika, za tajnika pa Franca Avsca. Po strokovni plati bo delo društva vodil Tit Doberšek, kmetijski inšpektor iz Novega mesta. Sprejeli so pravila društva, kjer je natanko določeno, kakšne so pristojnosti društva vinogradnikov in njegovih članov. Na zboru je bilo izrečenih več kritičnih besed na račun dosedanjega mačehovskega odnosa do vinogradništva in vinogradnika. Posebno udeleženci z Malkovca so ostro grajali spreminjanje imena cvička v marvin in poudarjali, da je naloga društva prizadevati se za sloves cvička, te posebnosti dolenjske zemlje in dolenjskega podnebja. Na zboru so bili nezadovoljni, ker ni bilo predstavnikov kmetijskih organizacij in kmetijske šole, čeravno so bili povabljeni.«

Sevniški vinogradniki so ustanovitev društva na dolenjskem toplo pozdravili. Nekateri so se v naslednjih letih udeleževali predvsem strokovnih predavanj in ekskurzij. Zaključimo lahko, da je izvoljeni predstavnik t.i. podružnice za Sevnico Jože Peternel svoje delo opravil dobro, saj se je dejavnost društva iz Novega mesta v kratkem času razširila tudi na sevniško področje in zanetila nove ideje o združevanju vinogradnikov. Podobno vlogo je imel tudi Ivan Pungerčar, ki so ga številni sevniški in boštanjski vinogradniki poznali in spoštovali kot vinogradnika, vinarja in trsničarja iz bližnjega Malkovca.

Izpostavljamo

Zgodovina društva

knjiga2zbornik, izdan ob 40 letnici
(marec 2012)

Sponzorji društva

 

karsia novi logo
  KZ logo2015KZlogo2021

savaavto

 

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih