(Johann Wachtl, Sevnica z gradom, okrog leta 1830, stara Kaiserjeva suita)

Februarja 2023 je minilo 200 let, odkar je bil Janez Nepomuk Händl, lastnik sevniškega gradu med leti 1803 in 1870, povzdignjen v plemiški naziv.

Ko je leta 1803 s svojo ženo Elizabeto roj. Wolf postal lastnik sevniškega gradu, je podrl odvečno obzidje, zasul grajski jarek in preuredil grajsko notranjost tako, da je bila stavba primerna za udobno bivanje. Za razliko od prejšnjih lastnikov, je na sevniškem gradu tudi prebival. Okrog gradu je zasadil okrasne in gospodarske vrtove ter tako zasnoval grajski park, v katerem je posadil več vrst dreves. Še posebej se je posvetil gojenju vinske trte. Grad je v času Janeza Nepomuka Händla dobil očarljivo podobo z vinogradom. Grajski vinogradi so se poleg tistega na škarpiranih terasah in površinah na južnem grajskem pobočju nahajali tudi na pobočju vzhodno od Hrast nad Drožanjskim potokom in v Artičah, zaselku pod cerkvijo Sv. Roka in istoimenskim hribom nad Sevnico.

Njegovo mojstrsko delo je občudoval tudi nadvojvoda Janez, brat cesarja Franca I. in vnuk Marije Terezije (imenovan tudi »štajerski princ«), ki je 24. julija 1812 obiskal Sevnico. Zanimal se je za vse gospodarske dejavnosti tistega časa. Med drugim je pospeševal razvoj kmetijstva, zlasti vinogradništva. Ne preseneča njegovo prijateljstvo, ki se je razvilo s podobno mislečemu Janezom Nepomukom Händlom in morda je bil nadvojvoda Janez tisti, ki ga je priporočil za v takratni družbi pomemben naziv.

V plemiški stan je bil Händl povzdignjen 1. februarja 1823, in sicer z vzdevkom Rebenburg. Izpeljano iz nemščine bi Rebenburg pomenil »Trtin grad« ali »Grad vinske trte« (die Rebe - nem. = trta). Vinska trta je bila upodobljena tudi na grbu Janeza Nepomuka Händla, in sicer na obeh straneh trdnjave.

(grb Janeza Nepomuka Händla, poplemenitega Rebenburga)

Po propadu vinograda po 2. svetovni vojni so bile vinske trte na terasah grajskega pobočja ponovno zasajene spomladi 2007. Pobudnika Kristijan Janc in Zdravko Mastnak sta pod okriljem občine Sevnica in KŠTM Sevnica pri tem angažirala vsa štiri vinogradniška društva, ki delujejo v občini: Malkovec, Sevnica - Boštanj, Šentjanž in Studenec. Posajenih je bilo 500 trt modre frankinje, postavljena lična vinoteka, na gradu pa se med drugim odvija tudi Festival modre frankinje. Z modro frankinjo se na gradu druži tudi potomka najstarejše trte na svetu, ki raste na Lentu v Mariboru. Predstavniki občine Sevnica so njen cepič v Mariboru prejeli 16. marca 2007. 

Vinogradniška tradicija ima svoje mesto v zgodovini Sevnice tudi zaradi naštetih zgodovinskih dejstev.

(sajenje trt na grajskem pobočju, 9. maj 2007)

Viri:
Slana, L., Lastniki gradu Sevnica v obdobju zatona plemstva (1769-1910) In: Grad Sevnica. str. 110– 114
Simončič, M. (2022), Ljudje in trta ob sotočju Save in Mirne, DV Sevnica - Boštanj, str. 21
Zelič, O. Z (2011), Grad Sevnica, Sevnica, Društvo Trg Sevnica
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Sevnica_Castle_1830.jpg